Preskušanje pritrdilnih elementov
Pritrdilni elementi, kot so kavlji in ušesca iz kovine, ter vijaki, matice, sorniki in zakovice se uporabljajo za spajanje komponent in kovinskih listov ter delov, ki se pod obremenitvijo ne smejo ločiti. V to skupino spadajo tudi tehnologije pritrdilnih elementov na splošno, zlasti varilne in z njimi povezane tehnologije. Ustrezni standardi so DIN EN ISO 9015-1 in -2, kot tudi DIN EN ISO 14271 in DIN ISO 22826.
Vijaki/sorniki in matice Strižno preskušanje Preskušanje z utrujanjem Brošura za kovine
Preskušanje vijakov/sornikov in matic
Večina pritrdilnih elementov spada v kategorijo matic in vijakov v na videz neskončnih različicah; so eden najpomembnejših pritrdilnih elementov in jih najdemo praktično povsod. Uporabljajo se pri gradnji kompleksnih strojev in opreme, pa tudi vozil in zgradb. Ker so mehanske obremenitve osredotočene na te vrste priključnih mest, je celovitost pritrdilnih elementov izjemno pomembna.
Za vijake/sornike in matice veljajo številni preskusi. To vključuje natezne preskuse in merjenje trdote ter preskuse utrujanja, torzijske preskuse ali udarne preskuse po Charpy.
Strižno preskušanje pritrdilnih elementov
Poleg eno-osnih nateznih obremenitev , se pojavljajo tudi strižne obremenitve pri pritrditvah in lahko hitro povzroči spoj dela. Strižno preskušanje na združenih delih ali vzorcih je bistvenega pomena, še posebej ko gre za združene spoje. Uporaba natančne obremenitve je bistvenega pomena, da prepreči dvigovanje drugih sil, ki nastanejo poleg strižne in izkrivljajo rezultate. ZwickRoell sodeluje z vami, da razvije specifikacijo za pravilno prijemanje vzorca ali sestavnega dela in nato pripravi zahtevano razporeditev. Te preskusne naprave so lahko preproste ali zelo zapletene, vendar vedno naredite točno tisto, kar se od njih zahteva.
Preskušanje z utrujanjem na povezovalnih elementih
Poleg statičnih obremenitev so pritrdilni elementi na splošno podvrženi pogostim cikličnim obremenitvam, vključno z vibracijami. Preskuse z utrujanjem najhitreje in najučinkoviteje izvedemo v vibroforju, ki lahko ob uporabi posebnih čeljustih izvaja ciklične obremenitve z največjo silo do 1000 kN v frekvenčnem območju do cca. 285 Hz. Magnetni pogon, ki ustvarja nadzorovano resonanco v sistemu, vključno z vzorcem, med tem preskusom zahteva minimalno moč, kar ima za posledico zelo stroškovno učinkovito preskušanje.
Pri vzorcih H so posamezni spoji izpostavljeni skupni ciklični obremenitvi v natezni in tlačni smeri, pritrdilni elementi pa delujejo strižno. Držala za vzorce, izdelana za ta preskus, sprva porazdelijo sile po celotni konstrukciji. Upogibanje in posledično popuščanje konstrukcije je mogoče izmeriti z ekstenziometrom. Z vrednostmi deformacij lahko preskusni stroj – v tem primeru spet vibrofor – prav tako nadzira sile ali deformacije, odvisno od preskusnega postopka.
