Natezni vzorci po DIN 50125: Preskušanje kovinskih materialov
DIN 50125 določa vzorce za natezne preskuse kovinskih materialov, ki izpolnjujejo zahteve DIN EN ISO 6892-1. DIN 50125 se uporablja kot dopolnitev splošnih zahtev standarda DIN EN ISO 6892-1, tako da so na voljo popolne specifikacije za izdelavo nateznih vzorcev v delavnicah. Kljub temu so mere vzorcev, navedene v tabelah, le primeri, ki potrebujejo zahteve DIN EN ISO 6892-1.
Obdelava nateznih vzorcev Mere in primeri Sistemi za preskušanje
Izdelava nateznih vzorcev po DIN 50125
Če je v praksi treba odstopati od navedenih in zelo pogostih dimenzij vzorca, standard DIN 50125 natančno opisuje temeljne zahteve za te geometrije vzorca, ki niso navedene. To nato zagotavlja tudi pravila dimenzioniranja, skladna z delavnico, ki posledično omogočajo izdelavo nateznih vzorcev, skladnih z DIN EN ISO 6892-1.
Potreba po odstopanju od navedenih in zelo pogostih dimenzij vzorca je lahko posledica upoštevanja posebnih lastnosti materiala ali preskusne uredite in s tem proizvajalčevih specifikacij za preskusne stroje in čeljusti.
Primer so vzorci z navojem iz materialov z večjo trdnostjo. Čeprav so vložki za čeljusti utrjeni ali imajo trdo prevleko, lahko pritisk na površine, ki so v stiku med uporabo obremenitve pri nateznem preskusu, postane tako močan, da povzroči poškodbe ali povečano obrabo. Poškodbe lahko nastanejo tako na strani čeljusti kot tudi na natezni strani vzorca. V takih primerih je treba ustrezno prilagoditi dimenzije navojnih koncev, tudi zato, da se zagotovi pravilna in stabilna poravnava nateznega vzorca skozi celoten preskus, s čimer se zagotovi zanesljivost rezultatov preskusa.
Pri ploščatih izdelkih se običajno poskuša ohraniti debelina izdelka, torej se izogniti obdelavi originalnih površin. DIN 50125 ponuja uporabniku in proizvajalcu vzorcev preprost diagram, ki ponazarja razmerje med debelino a0, širino b0 in začetno merilno dolžino L0 ravnih vzorcev s faktorjem sorazmernosti k=5,65 (kratek proporcionalni vzorec). Pri dveh določenih velikostih lahko tretjo preberete iz tega diagrama. Pri nateznem preskusu se začetna merilna dolžina L0 in vzdolžna deformacija izmerita z ekstenziometrom (optičnim ali kontaktnim).
Ker je pri digitalizaciji in sledenju vzorcev ter rezultatov njihovih preskusov potrebno označevanje vzorcev, DIN 50125 daje tudi preprosta, a pomembna navodila za to: Oznake ne smejo vplivati na rezultate preskusa, zagotavljati morajo jasno čitljivost tudi po preskusu in omogočiti nedvomno identifikacijo delov vzorca tudi po prelomu vzorca.
Mere in primeri nateznih vzorcev po DIN 50125
Standard DIN 50125 zagotavlja mere in primere za meritve nateznega vzorca v devetih različnih tabelah. Tabele dopolnjujejo — kjer je potrebno — tehnične risbe vzorcev, da si proizvodni delavnici zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo vzorcev pri uporabi standarda DIN 50125.
| Tabela št. | Risba št. | Oblika vzorca Kratek opis | Opis oblike vzorca |
|---|---|---|---|
| 1 | - | Mere in tolerance za premere ali debelina in širina vzporedne dolžine vzorca | |
| 2 | 1 | Tip A | Krožni prerez s cilindričnimi konci |
| 3 | 2 | Tip B | Krožni prerez z navojnimi konci |
| 4 | 3 | Tip C | Krožni prerez z ramenskimi konci |
| 5 | 4 | Tip D | Krožni prerez s stožčastimi konci |
| 6 | 5 | Tip E | Ravna palica z obdelano vzporedno dolžino |
| 7 | - | Tip F | Neobdelani odseki okroglih palic |
| 8 | - | Tip G | Neobdelani odseki ploščatih palic in profilov |
| 9 | 7 | Tip H | Nesorazmerni ravni vzorci s strojno obdelano vzporedno dolžino |
