DIN EN ISO 898-2 / ASTM F606-2 / DIN EN ISO 3506-2: Preskušanje matic / podložk
Preskušanje matic se uporablja za določanje mehanskih lastnosti po DIN EN ISO 898-2, ASTM F606-2, DIN EN ISO 3506-2.
Poleg vijakov so matice/podložke tudi splošno veljavne za pomembne pritrdilne elemente, zato jih je treba strogo nadzorovati. Uporabljajo se pri gradnji strojev in opreme ter vozil in zgradb. Ker je mehanična obremenitev koncentrirana na tovrstnih priključnih točkah, je celovitost vijakov in matic izredno pomembna, zaradi česar veljajo tudi stroge varnostne zahteve.
Standardi Lastnostni razredi Preskus obremenitve Merjenje trdote Širitveni preskus Preskusni stroji Brošure o kovinah
Dodatni standardi za preskušanje matic / podložk
- DIN EN ISO 898-2 - Mehanske lastnosti pritrdilnih elementov iz ogljikovega in legiranega jekla – 2. del: Matice z določenimi razredi lastnosti – Grobi in fini navoji
- ASTM F606-2 – Standardne preskusne metode za določanje mehanskih lastnosti sponk, podložk in zakovic z zunanjim in notranjim navojem
- DIN EN ISO 3506-2 – Mehanske lastnosti pritrdilnih elementov iz nerjavnega jekla, odpornih proti koroziji – 2. del: Matice z določenimi stopnjami in razredi lastnosti
Lastnostni razredi
Lastnostni razredi vijakov so identificirani z dvema številkama, ločenima s točko. Številka na levi strani je natezna trdnost v MPa deljeno s 100. Številka na desni strani označuje desetkratnik točke popuščanja ali odmika razmerja popuščanja.
Na primer, vijak z lastnostjo 9.8 bi imel naslednje nominalne vrednosti:
- Nominalna natezna trdnost: Rm = 9 × 100 MPa = 900 MPa
- Razmerje točke popuščanja: Re/Rm = 8 ÷ 10 = 0,8
- Točka popuščanja: Re = 0,8 × 900 MPa = 720 MPa
Lastnost matice je označena z eno samo številko, ki ustreza najvišji lastnosti vijaka, s katero je matico mogoče združiti. Matica z lastnostjo 9 je lahko na primer povezana z vijakom do lastnosti 9.8.
Preskus obremenitve na maticah po ISO 898-2
Za ta preskus se matica privije na utrjeno (45 - 50 HRC) preskusno vreteno in jo potegne ali pritisne na enako utrjeno (45 HRC) ploščo. Preskusna obremenitev osno nanesena na matico, v nateznem ali tlačnem preskusu in obdržana na mestu 15 sekund (v primeru dvoma je preskus osne nateznosti veljaven (slika 5)) Pri uporabi preskusne obremenitve preskusna hitrost ne sme presegati 3 mm / min.
Med preskusom se matica ne sme odviti ali zlomiti. Po odstranitvi obremenitve mora biti mogoče ročno premikati matico na preskusno vreteno. Dovoljeno je popuščanje z orodjem, če je gibanje omejeno na pol obrata.
Merjenje trdote na maticah
Tako kot pri vijakih in sornikih je dovoljeno merjenje trdote po Vickersu, Brinellu ali Rockwellu. Preskus po Vickers je treba izvesti z minimalno silo 98 N (HV 10), pri Brinell pa s stopnjo obremenitve 30, pri čemer D znova kaže premer kroglice vtiskovala v mm.
Redno se merjenje trdote izvede na nosilni površini matice. Srednja vrednost se nato izračuna iz treh meritev, odmaknjenih 120° narazen.
Določena je tudi določitev trdote jedra. V tem primeru je treba pripraviti vzdolžni presek skozi os matice. Trdota se meri na približno polovici višine matice in čim bližje nominalnemu glavnemu premeru navoja matice.
Širitveni preskus na maticah
Namen širitvenega preskusa je odkriti površinske okvare ali razpoke, ki lahko nastanejo, na primer pri utrjevanju. Razporeditev preskusa je opisana v standardu ISO 10484.
Navoj se izvrta do nazivnega premera, nato pa v matico pritisne stožčasto vreteno (z zelo majhnim kotom odpiranja (~ 0,57°)). Pred preskusom je treba vreteno mazati z molibdenovim disulfidom. Matica mora glede na razred lastnosti prenesti širitev 4 - 6% premera izvrtine. Pri vstavljanju vretena preskusna hitrost ne sme presegati 25 mm / min.
Šteje se, da je preskus minljiv, če matica zdrži določeno minimalno širitev, ne da bi se popolnoma porušila.
