Ekstruzijski plastometri/indeks pretoka taline
Pravi ekstruzijski plastometer za vsak preskusni volumen
Ekstruzijski plastometri, poznan tudi kot merilniki indeksa pretoka taline se uporabljajo za določanje masnega pretoka taline (MFR) in volumskega pretoka taline (MVR) plastične stopljene mase. Merjenje pretočnega obnašanja staljenega materiala se uporablja za primerjavo različnih vrst istega polimera in zagotavlja pomemben parameter za zagotavljanje kakovosti in preglede vhodnega blaga, za izbiro materiala in nastavitev strojev za obdelavo s strani predelovalcev plastike. Zahteve za te merilnike pretoka taline se razlikujejo glede na to, v kateri fazi predelave plastike je vključena.
Pregled ekstruzijskih plastometrov MFI, MFR & MVR - Definicije Opis preskusne metode Videoposnetki Standardi
Pregled posameznih instrumentov za preskušanje pri ekstrudiranju
ZwickRoell dobavlja ekstruzijski plastometer za podjetja, ki oskrbujejo vse faze proizvodnje plastike, vključno s proizvajalci surovin, mešalniki in predelovalci. Poiščite prav merilnik indeksa pretoka taline za svoje potrebe!
- Cflow je še posebej primeren za dohodne inšpekcijske preglede blaga, ko je treba opraviti le nekaj preskusov.
- Mflow je modularen in ima pnevmatsko napravo za nanašanje teže in pretvornik potovanja bata.
- Aflow z definiranim predzbijanjem polimerov, samodejno parametrizacijo, odvisno od materiala, hitrim odpihovanjem ostankov materiala s silo do 80 kg in čiščenjem s pritiskom na gumb pomaga, da je vaše preskusno zaporedje učinkovitejše in zanesljivejše.
Vrsta naprave | Cflow | Mflow | Aflow |
---|---|---|---|
Ravni teže | 0,325 - 21,6 kg | 0,325 - 21,6 kg | 0,325 - 50 kg |
Preskusne metode po ASTM D1238, ISO 1133- 1, ISO 1133-2 | Metoda A | Metode A, B, C | Metode A, B, C, D |
Preskusni rezultati |
|
|
|
Tipično merilno območje |
|
|
|
Stopnja avtomatizacije | Nizka stopnja avtomatizacije
| Srednja stopnja avtomatizacije
| Visoka stopnja avtomatizacije
|
Razpon aplikacij | Nizki preskusni volumen
| Srednji preskusni volumen
| Visok preskusni volumen
|
Postopek preskušanja stopnje pretoka taline
Preskus pretoka taline je preskusna metoda, ki se uporablja za določanje lastnosti pretoka termoplastičnih materialov. Preskus meri, koliko materiala teče skozi standardizirano matrico, medtem ko je izpostavljen določeni obremenitvi in temperaturi. Rezultat se imenuje indeks taline (MI) ali indeks pretoka taline (MFI).
Preskus pretoka taline je opisan tudi v standardih ISO 1133-1 in ASTM D1238 (splošna preskusna metoda), ISO 1133-2 (metoda za materiale, občutljive na časovno-temperaturno zgodovino in/ali vlago, npr. PBT, PET ali PET ali PA), kot tudi ASTM D3364 (preskusna metoda za PVC). ISO in ASTM opisujeta preskusne metode (metoda A - MFR, metoda B - MVR, metoda C "half-die" - različica metode B in metoda D preskus z več utežmi, FRR) na podoben način, vendar se razlikujejo glede preskusnih zahtev za merjenje MFR in MVR (temperatura cevi, obremenitev bata).
Vsak preskusni postopek uporablja matrico z določeno dolžino in premerom odprtine, kot tudi z določeno temperaturo cevi in obremenitvijo bata, ki sta določena z ASTM D1238 ali ISO 1133 standardom.
- Za preskušanje se matrica z odprtino določene velikosti postavi v ogrevan sod.
- Dodamo polimerne granule in jih z batom pakiramo v sod.
- Določeno obdobje ogrevanja polimer stopi ali zmehča.
- Na bat se položi utež in staljeni polimer potisne skozi matrico.
- Ekstruzijski plastometer izračuna iztisnjeno maso na enoto časa (MFR plastika) ali razdaljo, ki jo bat prepotuje na enoto časa (MVR plastika).
Na koncu preskusa se matrica in cev očistita.
Prenosi
- Industrijska brošura:Plastika in guma PDF 9 MB
- Brošura izdelkov:Ekstruzijski plastometer PDF 3 MB
- Produktne informacije:Aflow ekstruzijski plastometer PDF 90 KB
- Produktne informacije:Ekstruzijski plastometer Mflow PDF 127 KB
- Produktne informacije:Cflow - ekstrudijski plastometer PDF 221 KB
Pogosta vprašanja o naših ekstruzijskih plastometrih/merilnikih indeksa pretoka taline
Ker so ekstruzijski plastometri (imenovani tudi merilniki indeksa pretoka taline ali merilniki MFI) v skladu s standardoma ISO in ASTM po zasnovi zelo podobni in so meroslovno pomembne komponente, kot so matrica, bat in ekstrudijski sod, enake, lahko domnevate skoraj enako raven rezultatov preskusa v smislu vrednosti, pod pogojem, da se za ustrezen polimer uporabljajo enaki preskusni pogoji za merjenje MVR in MFR (enaka preskusna obremenitev in enaka preskusna temperatura).
Metode za preskušanje indeksa pretoka taline termoplastov so enakovredne, vendar ne enake, saj se v nekaterih pogledih razlikujejo, zlasti glede preskusnega postopka:
- Preskusne zahteve za merjenje MVR in MFR: Za nekatere polimere so preskusne temperature in teže določene drugače v standardih ISO 1133 in ASTM D1238.
- Priporočena količina polimera za uporabo je nekoliko drugačna
- Trajanje faze predgretja je v standardu ISO 1133-1 nastavljeno na najmanj 5 minut, lahko pa tudi bistveno dlje. V ASTM D1238 je trajanje faze predgretja standardizirano na 7 minut s strogim dovoljenim odstopanjem ±0,5 minute.
- Po standardu ISO je začetna točka preskusa položaj bata 50 mm nad matrico, ASTM D1238 pa to točko postavlja na 46±2 mm.
- Preskušanje občutljivih vrst polimerov v zvezi s časovno ali temperaturno odvisno zgodovino in/ali vlago (npr. PBT, PET ali PA) so opisani v ločenem standardu ISO 1133-2, medtem ko ASTM D1238 določa ozko dopustno časovno zaporedje preskušanja za vse vrste polimerov.
- ISO 1133-1 v veliki meri prepušča upravljavcu, da določi primeren odsek ali merilne intervale za merilni postopek, medtem ko ASTM D1238 zelo natančno določa, na kateri razdalji poti bata ali pri katerem intervalu odseka je treba opraviti meritve, pri kateri vrednosti MFR ali MVR.
Celo najmanjša količina ostankov ali nečistoč na matrici, ekstruzijskem sodu ali batu lahko povzroči znatna odstopanja pri merjenju indeksa pretoka taline. Na primer, nečistoče spremenijo lastnosti drsenja polimera na steni ekstruzijskega soda in matrice, zmanjšajo režo med batom in ekstruzijskim sodom ali zmanjšajo prečni prerez luknje v matrici. Večinoma so sestavljeni iz ostankov predhodno preskušanega polimera, ki se usede v hrapavost stene, kjer se morebiti vedno bolj razgrajuje, dokler ne nastane sajasta plast. Situacija postane še posebej kritična, ko se merijo različni polimeri drug za drugim in je to povezano s spremembo preskusne temperature. Težave lahko povzročijo tudi usedline čistilnega sredstva, zato se ekstrudijski sod običajno čisti z nevoskano čisto bombažno krpo. V primerih, ko so ostanki obstojni, bo morda treba orodje očistiti z medeninasto krtačo ali celo uporabiti izgorevanje kritičnih komponent.